# Močne in samostojne krajevne skupnosti — Jakob Marušič **Krajevne skupnosti imamo. Čas je, da jim damo tudi moč.** Občina Miren-Kostanjevica je razdeljena na **8 krajevnih skupnosti**, ki predstavljajo osnovno raven lokalne demokracije in so najbližje ljudem. Sveti krajevnih skupnosti poznajo probleme svojih krajev in potrebe krajanov ter lahko občini predlagajo rešitve. **Problem je, da imajo krajevne skupnosti odgovornost brez jasnega vpliva.** Ko krajevna skupnost prepozna potrebo po večji investiciji, lahko projekt predlaga, vendar nima zagotovljenega vira, iz katerega bi ga lahko izvedla. Njena sredstva morajo poleg investicij pokrivati tudi druge stroške, zato so možnosti za investicije omejene. Za večje investicije mora tako KS računati na občinski proračun in na odločitev, da bo župan investicijo vključil v proračun. To se vidi tudi v številkah – **235.981 €** je v proračunu leta 2026 namenjenih vsem osmim krajevnim skupnostim skupaj, kar je približno 2 % občinskih odhodkov, pri čemer so med posameznimi KS velike razlike – od **12.738 € v Opatjem selu do 83.431 € v Biljah**. :poudarek-embed{name="Proračn krajevnih skupnosti skozi številke"} Toda problem ni samo denar. Če želimo, da so krajevne skupnosti resnično temelj lokalne demokracije, morajo imeti možnost **vplivati na odločitve, ki neposredno zadevajo njihov kraj**. Danes lahko svet KS občini pošlje pobudo ali mnenje, a to ne pomeni, da bo občina pobudo obravnavala ali da bo svet KS vključen v odločanje. **Močna krajevna skupnost zato ni krajevna skupnost, ki skrbi samo za prireditve.** Je krajevna skupnost, ki ima zagotovljen finančni vir za svoje projekte, možnost neposredno vprašati in vključiti krajane, pravočasno dobi odgovor občine in ima besedo pri odločitvah, ki neposredno zadevajo njen kraj. **Odnos med občino in krajevnimi skupnostmi moramo bistveno spremeniti.** Občina mora krajevnim skupnostim dati več odgovornosti, več neposrednega dostopa do investicijskega denarja in več vpliva pri odločanju – v zameno pa pričakovati večjo transparentnost in odgovornost do krajanov. To pomeni namenski finančni vir za **investicije krajevnih skupnosti**, jasen sistem sklicevanja zborov krajanov, **30-dnevni rok za odgovore občine**, obvezno pridobivanje mnenja KS pri lokalno specifičnih odločitvah, javno spremljanje njihovega dela in financ ter možnost pravičnejše zastopanosti posameznih naselij v svetih krajevnih skupnosti. **Ker želimo občino osmih močnih krajevnih skupnosti, ki imajo denar, odgovornost in glas.** ## Ukrepi - **Namenski investicijski sklad**: Z novim finančnim skladom moramo krajevnim skupnostim zagotavljali namenski sklad za investicije, s tem bo njihovo delo imelo neposreden in pravičen dostop do denarja za večje investicije. - **Sklic zbora krajanov**: Krajani morajo imeti možnost neposredno sodelovati pri odločanju o razvoju svojega kraja. **Svetom krajevnih skupnosti bomo omogočili enostaven sklic zborov krajanov in ustvarili okolje, v katerem bo zbor krajanov vsaj enkrat letno postal običajna oblika neposredne demokracije.** - **Večja teža glasu krajevnih skupnosti**: Glas krajevnih skupnosti mora imeti težo pri odločitvah, ki neposredno zadevajo njihov kraj. Občinski svet naj pri lokalno specifičnih odločitvah pridobi mnenje svetov krajevnih skupnosti. - **Transparentno delovanje krajevnih skupnosti**: Več pristojnosti in več denarja pomeni tudi več odgovornosti do krajanov. **Vabila, zapisniki, posnetki sej, sklepi, njihova realizacija ter finančno poslovanje KS morajo biti javno dostopni in pregledni.** - **Vzpostavitev volilnih enot v krajevnih skupnosti**: Večje naselje ne sme zaradi večjega števila prebivalcev avtomatično prevladati nad manjšimi naselji v isti krajevni skupnosti. **Ponovno bomo vzpostavili volilne enote tam, kjer bo za to izkazan lokalni interes, in tako zagotovili pravičnejšo zastopanost vseh naselij.**