# Transparentnost in digitalizacija — Jakob Marušič

**Danes lahko občan najde informacijo. Vprašanje je, koliko časa mora za to porabiti in ali lahko preveri, kaj se je z njo zgodilo.**

Občina mora biti za občana dostopna, razumljiva in pregledna. Veliko občinskih informacij je sicer javno objavljenih, vendar objava sama po sebi še ne pomeni dobre transparentnosti. Informacije o storitvah, postopkih, razpisih, projektih, občinskih financah in delu občinskih organov so razpršene po različnih spletnih straneh, dokumentih in kanalih. Občan mora zato pogosto sam ugotavljati, **kje informacijo najti, koga vprašati in ali se je z njegovo pobudo oziroma vprašanjem sploh kaj zgodilo.**

Enako velja za spremljanje odločanja občinskih organov. Občinski svet in njegova delovna telesa sprejemajo odločitve o pomembnih vprašanjih za občino in o porabi javnega denarja. Občina gradiva in zapisnike sej objavlja na svoji spletni strani, vendar mora biti cilj več kot samo objava dokumentov. **Občan mora razumeti, o čem se odloča, kako je bilo odločeno, kako so glasovali njegovi predstavniki in kaj se je po sprejeti odločitvi zgodilo.** Tudi veljavni poslovnik občine določa, da je delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles javno, kar pomeni, da moramo obstoječe načelo javnosti tudi dejansko uresničevati.

**Na te probleme sem opozarjal že v aktualnem mandatu.**  Ob tem sem odprl tudi vprašanje večje transparentnosti pri porabi javnih financ, opozarjal sem na pomen boljšega spremljanja občinskih odločitev, realizacije sklepov in dostopa do informacij. To niso vprašanja, ki bi jih bilo mogoče rešiti z eno objavo na spletni strani, ampak zahtevajo drugačen način organizacije informacij in komunikacije z občani.

Področje sem zato v zadnjih letih tudi **sistematično raziskoval v okviru svoje magistrske naloge**, v kateri sem proučeval možnosti razvoja pametnih rešitev v Občini Miren-Kostanjevica. Raziskava me je pripeljala do istega zaključka, do katerega sem prihajal tudi pri svojem delu občinskega svetnika: tehnologija sama po sebi ne rešuje problema. Smiselna je takrat, ko občanu omogoči **lažji dostop do informacij, boljšo komunikacijo z občino in večji vpogled v njeno delovanje**.

Pri tem sem šel tudi korak dlje od raziskovanja. Razvil sem lastne digitalne rešitve, s katerimi sem pokazal, kako je mogoče javno dostopne občinske podatke zbrati, povezati in predstaviti na način, ki je za občana bistveno bolj uporaben. Te rešitve niso uradne in jih ne morejo nadomestiti, vendar dokazujejo nekaj pomembnega: **tehnološko je mogoče marsikaj narediti že danes. Manjka predvsem odločitev, da takšne principe vključimo v uradno delovanje občine.**

Zato digitalizacije ne razumem kot cilja samega po sebi. Ne potrebujemo občine, ki bo imela čim več aplikacij in spletnih obrazcev, ampak občino, ki bo **bolj dostopna, bolj sledljiva in bolj razumljiva**. Digitalna orodja morajo biti sredstvo za to, da občan hitreje pride do informacij, lažje stopi v stik z občino, spremlja svoje pobude, razume porabo javnega denarja in preveri delo svojih izvoljenih predstavnikov.

Pri tem je pomembno tudi, česa ne želimo. Digitalizacija ne sme pomeniti ukinjanja osebnega stika z občani ali prenašanja odgovornosti na spletne obrazce. **Digitalni kanali morajo biti dodatna možnost, ne nadomestilo za osebni stik, telefon ali pošto.** Občina mora ostati dostopna tudi tistim, ki digitalnih storitev ne uporabljajo.

V naslednjem mandatu moramo zato narediti korak od **formalno objavljenih informacij k dejanski dostopnosti informacij, od sprejemanja pobud k njihovi sledljivosti in od objave finančnih dokumentov k razumljivi transparentnosti javnega denarja**. Občan ne sme biti tisti, ki mora sestavljati sliko občine iz različnih PDF-dokumentov, zapisnikov in spletnih strani.

**Cilj je preprost: občan mora lahko videti, urediti, vprašati in preveriti.** Vedeti mora, kam se obrniti, kaj občina dela, kako porablja javni denar, kdo sprejema odločitve in kaj se je zgodilo z njegovo pobudo. To je občina, ki ni samo formalno odprta, ampak je **dejansko dostopna, pregledna in odgovorna svojim občanom.**

## Digitalne rešitve za večjo transparentnost

V zadnjih letih sem iz lastne potrebe po večji preglednosti in transparentnosti podatkov sam razvil nekaj aplikacij, ki omogočajo lažji, bolj razumljiv in interaktiven pregled informacij javnega značaja.

Takšne odprtokodne rešitve sicer ne morejo nadomestiti uradnih platform, ki jih mora občina uvesti, dokazujejo pa, da je podatke mogoče predstaviti na bolj enostaven in razumljiv način.

:poudarek-embed{name="Digitalne rešitve za večjo transparetnost delovanja"}

## Ukrepi

- **Občina na enem mestu**: Vzpostavitev enotne spletne platforme, ki bo služila kot **vstopna točka za občane**. Digitalni kanal bo omogočal pregled informacij in opravljanje javnih storitev.
- **Sledljive in dostopne pobude in vprašanja**: Vzpostavitev platforme **»Moje vprašanje, moja pobuda«**, ki bo občanov omogočal podajanje pobud in vprašanj občinski upravi, županu in občinskim svetnikom
- **Vsak projekt ima račun**: Vzpostavitev preglednega in jasnega registra investicijskih projektov, ki bo omogočal spremljanje izvedbe, finančno konstrukcijo in morebitne anekse pogodb.
- **Kaj financira moj denar?**: Občinski proračun mora postati pregleden in razumljiv dokument, ki jasno kaže zakaj se porablja občinski denar. Vzpostavili bomo digitalni sistem, ki bo omogočal spremljanje realizacije sprejetega proračuna.
- **Transparentnost delovanja občinskih organov**: Delovanje občinskega sveta mora biti transparentno - občani morajo imeti možnost spremljanja posnetkov sej, dostopnih zapisnikov in poimenskih glasovanj občinskih svetnikov. **Občani moramo imeti možnost spremljati celotno pot od predloga do odločitve in od odločitve do izvedbe.**