# Turizem – od stroška do razvoja — Jakob Marušič

»Turizem smo ljudje« in »Slovenija, moja dežela« sta v kolektivnem spominu zapisana kot dve najbolj prepoznavni gesli slovenskega turizma. Obe dobro povzemata osnovno načelo uspešne turistične destinacije: turizem ni samo narava, infrastruktura ali turistični ponudnik, ampak predvsem sodelovanje med občino, lokalnim gospodarstvom, društvi, krajevnimi skupnostmi in ljudmi, ki v destinaciji živijo.

Ko je Občina Miren-Kostanjevica leta 2018 ustanovila takratni Javni zavod za turizem Miren Kras, je bil cilj jasen – **vzpostaviti temelje turistične destinacije, nato pa zavod postopoma preoblikovati v tržno naravnano organizacijo**, ki bo sposobna vse večji del svojega delovanja financirati sama.

Ideja je bila dobra. Po osmih letih pa si moramo priznati, da prvotni model ni dosegel zastavljenega cilja.

Po turbulentnih letih covida se je delovanje zavoda leta 2022 razširilo še na področje kulture. Danes je Javni zavod za turizem in kulturo Miren Kras izvajalec turističnih in kulturnih aktivnosti v občini ter prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj in nagrad, toda druga plat zgodbe je bistveno manj spodbudna: **zavod v osmih letih ni postal tržno naravnan in je še vedno močno odvisen od občinskega proračuna.**

Od leta 2020 do leta 2026 se je **občinski transfer za delovanje zavoda povečal za skoraj dvakrat – indeks rasti stroškov znaša 198**.

:chart-embed{name="Strošek Javni zavod Miren Kras"}

Hkrati ključni kazalniki razvoja turizma ne sledijo enaki rasti. Če primerjamo leti 2022 in 2025, se je **število nočitev povečalo za približno tretjino**, vendar se je v istem obdobju **povprečna doba bivanja zmanjšala za kar četrtino**. To pomeni, da obiskovalcev sicer prihaja več, vendar se v občini zadržujejo krajši čas. Naša občina se tako vse bolj približuje vlogi »vmesne postaje«, kjer se turist ustavi, preden nadaljuje svojo pot.

:chart-embed{name="Nočitve v Občini Miren-Kostanjevica"}

Podoben trend vidimo pri Pomniku miru na Cerju. **Obisk Cerja je v štirih letih upadel za 12 odstotnih točk.** To je še posebej problematično, ker je Cerje eden ključnih turističnih simbolov občine in ker je občina vanj v zadnjih letih vložila že **2,106 milijona evrov**, od tega več kot **1,2 milijona evrov lastnih proračunskih sredstev**.

:chart-embed{name="Obisk Pomnika na Cerju"}

Pri tem je treba priznati tudi drugo plat: zavod izvaja številne projekte, pridobiva zunanja sredstva, organizira dogodke in za svoje delo prejema priznanja. Tudi število prihodov in nočitev v posameznih letih raste. **Toda vprašanje ni, ali zavod nekaj dela. Vprašanje je, ali so rezultati sorazmerni z višino javnega vložka.**

Po osmih letih je odgovor jasen: **sedanji model ni dosegel svojega prvotnega cilja finančne osamosvojitve. Čas je, da si to priznamo in ga spremenimo.**

## Poskusili smo drugače – neuspešno

Ob ustanovitvi zavoda je občinski svet izbral model specializiranega, tržno naravnanega turističnega zavoda. Pri tem sta bili narejeni dve ključni napaki: **ni bilo določeno obdobje, v katerem se mora zavod finančno osamosvojiti, hkrati pa niso bile določene jasne omejitve občinskega financiranja v prehodnem obdobju.**

:poudarek-embed{name="(Ne)uspešnost tržne dejavnosti"}

Rezultat je danes jasen: po osmih letih je zavod še vedno močno odvisen od občinskega proračuna, število zaposlenih se je povečalo, občinski strošek delovanja pa je od leta 2020 zrasel za **98 %**.

Po osmih letih je zato čas, da **zavod preoblikujemo v razvojno in projektno naravnan zavod za turizem, kulturo, šport in mladino**, ki bo predvsem strokovna, projektna in administrativna pomoč domačim društvom, krajevnim skupnostim in drugim deležnikom pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev.

## Zavod kot razvojni in projektni servis

Preoblikovanje zavoda ne pomeni njegove ukinitve ali zmanjšanja obsega dela. Pomeni predvsem **racionalizacijo porabe občinskih sredstev z drugačnim načinom dela in financiranja.**

Zavod mora postati stičišče med občino, državnimi in evropskimi institucijami ter domačimi društvi, organizatorji, gospodarstvom, krajevnimi skupnostmi in zainteresirano javnostjo. Njegova **naloga mora biti pomoč pri pripravi projektov, iskanju primernih razpisov, pripravi dokumentacije in izvedbi projektov.**

Izvedbo projektov je treba v čim večji meri prepustiti domačim društvom in drugim lokalnim izvajalcem, zavod pa naj zagotavlja strokovno in administrativno podporo.

Na ta način lahko občinski denar postane **vzvod za pridobivanje dodatnih državnih in evropskih sredstev**, namesto da občinski proračun vsako leto prevzema vse večji delež stroškov zavoda.

Občina mora zato v naslednjih štirih letih zagotoviti jasne pogoje za preoblikovanje zavoda:

1. zavod mora postati **ključna stična točka** med občino, društvi, krajevnimi skupnostmi, gospodarstvom in zainteresirano javnostjo;
2. zavod mora **»stopiti med ljudi«** ter razumeti potrebe lokalnega okolja in ponuditi konkretno pomoč pri pripravi in izvedbi projektov;
3. občina mora **jasno omejiti sredstva**, ki jih namenja zavodu;
4. zagotoviti je treba **pravni in organizacijski okvir za širitev delovanja na področje športa in mladine**

## Ukrepi

- **Več zaposlenih, manjši strošek za občino**: Cilje je preoblikovati zavod, ki bo bolje deloval ob manjšem strošku za občinski proračun. Del plač bi pokrival občinski proračun, del pa bi zavod pridobil iz razpisov in tržne dejavnosti.
- **Zavod kot stična točka med deležniki**: Zvod mora postati **servis lokalnega okolja** kot koordinator in administracijski organizator projektov, ki domačim društvam in deležnikom omogočajo črpanje državnih in evropskih sredstev.
- **Omejitev občinskega financiranja**: Občina mora jasno omejiti najvišji delež financiranja zavoda, preostanek pa mora zavod pridobiti iz razpisov, projektov ter tržne dejavnosti. Financiranje naj bo omejeno na 1% proračuna za vsako področje delovanja.
- **Investicije v turizem? Da, ampak ne na račun kakovosti življenja občanov**: Investicije v turizem ne smejo imeti prednosti pred investicijami v dvig kvalitete življenja občank in občanov. Vse investicije v turizem morajo imeti dvojno rabo in ne smejo biti same sebi namen.
- **Več turistov, ki ostanejo**: Destinacija Miren Kras ne sme postati vmesna postaja, ampak povezana in prepoznana destinacija v Sloveniji in širše.