# Krajevna skupnost Opatje selo — Jakob Marušič

**Za razvojno, odgovorno in povezano krajevno skupnost**

Krajevna skupnost Opatje selo je tretja največja krajevna skupnost v naši občini in hkrati največja krajevna skupnost na kraškem delu občine.

Kljub temu lahko investicije v naše vasi v zadnjih letih skoraj preštejemo na prste ene roke. Opatje selo je še vedno ena redkih vasi v občini brez urejenega otroškega igrišča in ustreznih pokritih avtobusnih postajališč, naš vrtec pa je dotrajan in nujno potreben celovite prenove.

Na te probleme sem kot občinski svetnik v zadnjih štirih letih večkrat opozarjal. Nekateri premiki so bili doseženi, vendar je bilo pri ključnih vprašanjih premalo posluha in predvsem premalo konkretnih rezultatov.

Zato želim v naslednjem mandatu delovanje Krajevne skupnosti Opatje selo usmeriti predvsem v **razvoj, investicije in odgovorno upravljanje**.

Krajevna skupnost ne sme biti zgolj organizator prireditev in razdeljevalec omejenih sredstev. Biti mora aktiven zastopnik svojih krajanov, ki zna določiti prioritete, pripraviti projekte, poiskati vire financiranja ter od občine in države zahtevati rešitve, ki jih naše vasi potrebujejo.

Pri tem želim biti realen. Krajevna skupnost sama nima dovolj sredstev za večje investicije, zato bom posebno pozornost namenil pridobivanju sredstev iz občinskega proračuna, državnih in evropskih razpisov ter drugih virov financiranja.

**Cilj ne sme biti obljubiti vsega. Cilj mora biti določiti prioritete in jih izvesti.**

- - -

## Finančno stanje krajevne skupnosti

Finančno stanje Krajevne skupnosti Opatje selo se je v zadnjem mandatu bistveno poslabšalo. Zaradi nesorazmerja med prihodki in odhodki se je proračun KS zmanjševal, zato bo Krajevna skupnost Opatje selo v leto 2027 vstopila z zelo omejenimi rezervami in ostankom sredstev.

To pomeni, da bo moral novi svet krajevne skupnosti že na začetku mandata sprejeti odgovoren finančni načrt. **Vsak evro krajevne skupnosti mora biti porabljen premišljeno in z jasnim namenom.**

Zato bom predlagal pregled vseh tekočih stroškov delovanja KS ter racionalizacijo izdatkov, ki niso nujni oziroma nimajo neposrednega učinka na krajane ali razvoj krajevne skupnosti. Pregledati je treba predvsem stroške naročnin, nakupov in drugih tekočih izdatkov. Pri tem bom zagovarjal načelo, da se sredstva, ki jih je mogoče prihraniti pri administrativnih in drugih nepotrebnih stroških, usmerijo v investicije.

Posebej bom zagovarjal tudi bolj premišljeno določanje sredstev za sponzorstva in prireditve. Domača društva in njihovo delo so pomemben del življenja naših vasi, zato jih mora svet krajevne skupnosti še naprej podpirati. **Vendar mora krajevna skupnost najprej poskrbeti za svoje razvojne prioritete.**

**Cilj prvega dela mandata mora biti stabilizacija finančnega stanja KS, zmanjšanje nepotrebnih odhodkov in postopno ustvarjanje sredstev za investicije.**

- - -

## Osredotočenje na investicije

Glavna razvojna naloga sveta krajevne skupnosti mora biti izboljševanje pogojev za življenje v naših vaseh. Povezovanje domačih društev in pomoč pri organizaciji prireditev sta pomembna, vendar ne smeta postati glavni fokus delovanja KS.

**Prioriteta krajevne skupnosti morajo biti investicije.**

Zavzemal se bom za investicije, ki jih lahko krajevna skupnost izvede z lastnimi sredstvi, predvsem pa za tiste, pri katerih bo treba sredstva zagotoviti iz občinskega proračuna.

V začetku mandata mora biti zato pripravljen jasen večletni seznam investicijskih prioritet. Pri vsaki pomembnejši investiciji mora biti jasno:

* kaj je treba urediti,
* kakšna je okvirna vrednost investicije,
* kdo je za projekt pristojen,
* iz katerega vira se lahko financira,
* in v katerem obdobju naj bi bil izveden.

Med ključne prioritete uvrščam predvsem:

* ureditev otroškega igrišča in zunanjih športnih površin,
* ureditev drugega avtobusnega postajališča,
* rekonstrukcijo vrtca,
* izboljšanje prometne varnosti in umirjanje prometa,
* ureditev pokopališča,
* ter druge manjše in srednje velike komunalne investicije.

- - -

## Manj soliranja, več dogovora

Krajevna skupnost je skupnost vseh krajanov. Zato mora biti njeno delovanje odprto, pregledno in vključujoče.

V zadnjem mandatu se je prepogosto dogajalo, da svet KS in krajani niso bili dovolj hitro ali dovolj celovito obveščeni o pomembnih vprašanjih. Takšen način delovanja je treba spremeniti.

**Zavzemal se bom za več neposrednega sodelovanja krajanov pri odločanju in za večjo javnost delovanja sveta KS.**

Pri pomembnih vprašanjih želim najprej iskati dogovor. Različna mnenja so normalna in dobrodošla, vendar mora biti cilj sveta KS iskanje najboljše rešitve za kraj, ne pa preglasovanje drugačnega mnenja zgolj zato, ker je mogoče zanj zbrati dovolj glasov.

Zato bom predlagal:

* redne zbore krajanov,
* javno predstavitev večjih investicijskih projektov,
* pravočasno obveščanje krajanov o pomembnih odločitvah,
* možnost oddaje predlogov in pobud krajanov,
* ter javno predstavitev finančnega in investicijskega načrta KS.

**Krajevna skupnost mora biti prostor dogovora, ne prostor soliranja.**